Potresi v Zagrebu in Petrinji so nas ponovno opozorili na izjemno pomembnost potresno odporne gradnje. Glede na to, da je opečna gradnja v Sloveniji večstoletna tradicija se postavlja vprašanje, kako danes graditi varne in potresno odporne zidane stavbe. S stališča stroke je, ob pravilni zasnovi in ustrezni robustnosti nosilne konstrukcije možno graditi zidane stavbe, ki so odporne tudi na najmočnejše potrese.
Zidane stavbe se danes gradijo v sistemu nearmiranega, povezanega ali armiranega zidovja. Zaradi velike potresne nevarnosti se v Sloveniji sodobne opečne hiše večinoma gradijo kot povezana zidovja. Taka zidovja morajo imeti vertikalne in horizontalne armiranobetonske vezi, ki povečujejo nosilnost in togost zidov, jih povezujejo in omogočajo celovito (enotno) obnašanje nosilne konstrukcije.
Po drugi strani, sistem nearmiranih zidov nima vertikalnih vezi in je dovoljen samo na območjih z zelo majhno potresno nevarnostjo. V potresu na Hrvaškem je na žalost bilo veliko novejših družinskih hiš močno poškodovanih, prav zaradi pomanjkanja armiranobetonskih vezi.
O gradnji potresno odpornih stavb se lahko veliko naučimo z analizo poškodb in porušenih stavb zaradi predhodnih potresov. Takšne analize nam pokažejo, kako se je stavba odzvala na potres, kje so slabe točke in kaj je treba upoštevati pri projektiranju in gradnji.
Projektiranje zidanih stavb v Sloveniji mora biti skladno s sodobnim evropskim standardom za potresno varno gradnjo SIST EN 1998-1 (Evrokod 8). Ob upoštevanju tako imenovanih »pravil za enostavne zidane stavbe« je dovoljeno projektiranje brez opravljanja zahtevnih analiz in izračunov.
Wienerberger e4 hiša je projektirana po sodobnih evropskih
standardih za potresno varno gradnjo
Porotherm opečni vogalnik za potresno varno gradnjo
Da bi se med potresom izognili porušitvi stavbe ali njenega dela in da bi preprečili deformacije in poškodbe, ki so večje od dovoljenih (glede na intenziteto potresa), je predvsem potrebno upoštevati naslednja pravila zasnove in gradnje zidanih stavb:
1. Pravilnost stavbe v tlorisu in po višini - tloris stavbe naj bo približno pravokoten, pri čemer razmerje med daljšo in krajšo stranico stavbe ne sme biti večje od 4. Nosilni zidovi so v tlorisu razporejeni skoraj simetrično v dveh pravokotnih smereh in neprekinjeni od temeljev do vrha stavbe.
2. Celovitost konstrukcije - stropi morajo biti dovolj togi v svoji ravnini, da se lahko vpliv potresa prenese na nosilne zidove. Da bi dosegli takšno togost, morajo biti stropi izdelani v obliki klasičnih AB plošč ali kot montažni stropi s tlačno AB ploščo (npr. Porotherm stropni sistem). Zidovi morajo biti povezani v vseh smereh z vertikalnimi in horizontalnimi armiranobetonskimi vezmi, kar prispeva k celotni potresni odpornosti stavbe.
3. Omejitev števila nadstropij nad temeljnimi tlemi - glede na potresno nevarnost območja gradnje (projektni pospešek temeljnih tal) je potrebno nadstropja stavbe omejiti v skladu z evropskim standardom Evrokod 8. Predpisan je tudi minimalni delež nosilnih zidov v obeh smereh glede na bruto površino etaže. Tako je na primer na območjih največje potresne nevarnosti mogoče graditi zidane stavbe v sistemu povezanega zidovja z največ tremi nadstropji, vključno s pritličjem (brez mansarde). Pri tem je delež nosilnih zidov v vsaki smeri najmanj 6,5 % bruto površine tlorisa.
4. Gradbeni materiali – za doseganje ustrezne nosilnosti zidov, je potrebno graditi z opeko, ki ustreza vsem zahtevam tehničnega standarda (tlačna trdnost opeke vsaj 10 MPa). Najmanjša debelina nosilnih zidov je 19 cm, s povečanjem debeline (npr. 30 cm) pa se doseže večja nosilnost in togost zidov, kar pomeni tudi večjo potresno odpornost. Poleg tega so predpisane zahteve za vezivo (malta, lepilo), armaturo in betonske vezi.
5. Temelji - da bi se izognili neenakomernemu posedanju stavbe, morajo biti temelji povezani in dovolj togi.
Tloris enostavne zidane stavbe
Kot smo že omenili, je sistem povezanega zidovja predvsem namenjen gradnji družinskih hiš in stavb do 5 nadstropij. Za gradnjo potresno odpornih večstanovanjskih stavb je optimalen konstrukcijski sistem armiranobetonski okvir (ali stene) z zidanimi polnili. V tem primeru primarni nosilni sistem predstavlja AB okvir ali stene, medtem ko zidano polnilo zagotavlja izjemne toplotne, paropropustne in požarne lastnosti ter ekonomičnost in hitrost gradnje. Navedeni konstrukcijski sistem postaja vodilni pri gradnji večstanovanjskih stavb, saj praktično ni omejitev glede števila nadstropij.
Ob upoštevanju pravil projektiranja zidanih stavb ter gradnji z najkakovostnejšimi materiali in sistemskimi rešitvami je mogoče zgraditi stavbe, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti, stabilnosti in odpornosti, tudi na najbolj potresno nevarnih območjih.
Večstanovanjska AB stavba z zidanimi polnili v Zagrebu
Novice prinašajo najpomembnejše informacije iz podjetja Wienerberger. Preprosto se prijavite in novice boste prejeli na vaš e-poštni naslov.