Zid

1. Zgraditi si hočemo hišo. Katero dokumentacijo potrebujemo za izdajo gradbenega dovoljenja?

Pravnomočno gradbeno dovoljenje se izda na podlagi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu – Upravni enoti. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vloži investitor ali njegov pooblaščenec, osebno, po pošti ali elektronsko.

Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja se vloži na predpisanem obrazcu in se ji priloži:

• dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki jo izdela pooblaščen arhitekt ali pooblaščeni inženir (DGD),
• mnenja pristojnih mnenje dajalcev, če niso že vložena v Vodilno mapo DGD (skladnost s prostorskimi akti, varovana območja, varovalni pasovi infrastrukture, priključevanje na infrastrukturo, druga mnenja
• dokazilo o pravici graditi, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo,
• navedbo, ali bo investitor sam vložil zahtevek za odmero komunalnega prispevka ali naj zahtevek v njegovem imenu vloži upravni organ za gradbene zadeve
• seznam zemljišč za gradnjo (parcelne številke s številkami K.O.)
• predhodna presoja vplivov na okolje in poročilo o vplivih na okolje (če gre za objekt z vplivi na okolje)
• podatki o izdani pred odločbi (če je bila investitorju izdana pred odločba)

2. Katera projektna dokumentacija je obvezna v procesu gradnje stanovanjske hiše?

Kadar gre za novogradnjo družinske hiše, je od začetka do zaključka projekta oz. pridobitve uporabnega dovoljenja potrebna naslednja dokumentacija

1. idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP),

2. projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD),

3. projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI),

4. projektna dokumentacija izvedenih del (PID),

5. dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO).

3. Kaj vse obsega projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD) ki ga je treba predložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja?

Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja vsebuje tiste podatke, na podlagi katerih se pristojni mnenje dajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, ter določi pogoje za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo gradnje in uporabo objekta, upravni organ pa odloči o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja – izda gradbeno dovoljenje.

Vsebovati mora

– podatke o udeležencih, gradnji in dokumentaciji

– izjavo projektanta in vodje projekta

– splošne podatke o objektih

– tehnično poročilo in

– grafične prikaze (lokacijski in tehnični prikazi).

Pri grafičnih prikazih je za lokacijske prikaze obvezna situacija obstoječega stanja, gradbena in ureditvena situacijo ter prikaz minimalne komunalne oskrbe objekta in priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo ter zaščite in prestavitev infrastrukturnih vodov. Tehnični prikazi za stavbe, kamor spadajo tudi stanovanjske hiše, pa morajo vsebovati arhitekturni prikazi stavb in ureditve površin praviloma v merilu 1:100 ali 1:200 z zasnovo tlorisov vseh etaž z osnovnimi podatki o velikosti in namenu prostorov ter pripadajočih površin v objektu in zunaj njega, najmanj dva karakteristična prereza in najmanj dve fasadi oziroma vse tiste fasade, ki mejijo na javni prostor. Tehnični prikazi vsebujejo tudi prikaz značilnosti, ki so pomembne za ugotavljanje skladnosti s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine (npr. materiali, barve, fasade, fotografije lokacije), če gre za objekte na območjih, varovanih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. 

4. Zanima me razlika med gradnjo »na ključ« in gradnjo z obračunom del po pogodbenih cenah. 

V pogodbi o gradnji je mogoče izračun del opredeliti na dva načina:

• Proračun del z enotno ceno, pri čemer se dela izračunajo glede na dejansko izvedene količine. V tem primeru lahko končna vrednost del nekoliko odstopa od ocene ponudbe (gor ali dol), odvisno od točnosti projektantskega popisa del. Enotne cene so znane in potrjene s sprejetjem ocene ponudbe izvajalca predstavljene situacije pa obračunane v dejanskih količinah. Ta metoda obračuna gradbenih del je poštena za obe pogodbeni strani, saj stranka plača tisto, kar je dejansko izvedeno.

• Plačilo »na ključ« pomeni, da mora izvajalec opraviti vsa dela, vključno z nepredvidenimi dodatnimi deli za vnaprej določeno licitacijsko ceno »na ključ«, plačilo pa se ne zmanjša zaradi manjše količine izvedenih del. Če obseg dela ni vnaprej znan, je lahko takšen izračun del sporen. Ker izvajalec krije breme točnosti popisov del,  izvajalci običajno dodajo najmanj 10-% povečanje pogodbene cene za takšno tveganje, tako da ta sistem ni najcenejši za naročnika in ni najprimernejši za izvajalca.

5. Kakšna je razlika med »suho« gradnjo z lepilom in »klasično« gradnjo z malto?

Gradnja z lepilom je hitrejša, enostavnejša, bolj čista in varčnejša. Za gradnjo povprečne družinske hiše je potrebnih kar 10.000 litrov malte, ki v primeru gradnje z lepilom ni potrebna. Ni potrebe po mešalcu za malto, delavci, ki bi sicer pripravljali in prinašali malto, pa lahko opravljajo druga dela na gradbišču. Zidovi iz opeke, ki je vgrajena z lepilom DRYFIX.extra, so ravni in suhi. Lažja in hitrejša je tudi izdelava ometov, ker so zidovi povsem ravni, zaradi česar se porabi manj materiala za malto.

6. Kakšno opeko je mogoče vgraditi s pomočjo lepila DRYFIX.extra?

Lepilo DRYFIX.extra je del inovativne sistemske rešitve za brušeno opeko Porotherm Profi in Porotherm IZO Profi. Lepilo ima izjemno visoke vezivne lastnosti in je razvito posebej za gradnjo na potresno ogroženih območjih. Lepljenje opeke z lepilom DRYFIX.extra omogoča čvrsto povezavo med posameznimi opekami, ki so na vodoravnih stičnih površinah brušene na milimeter natančno. Lepilo DRYFIX.extra je na voljo v 750-ml odmerkih, ki se pritrdijo na adapter pištole, s katero se lepilo nanese na opeko. Več navodil za nanos lepila najdete na spletni strani www.wienerberger.si pod »Prenosi« v dokumentu »Navodila za gradnjo«.

7. Kaj pomeni izraz skoraj ničenergijska stavba?

Skoraj ničenergijska stavba (sNES) je zgradba z zelo dobrimi  energetskimi lastnostmi. Zelo nizka količina energije, ki je potrebna za funkcioniranje zgradbe, bi se morala v večjem delu pokrivati z energijo iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, ki se proizvaja na zgradbi ali v njeni bližini. Za uspešno gradnjo skoraj ničenergijske stavbe je potreben celovit pristop že v fazi projektiranja. Projektant in izvajalec morata biti seznanjena s pravili energetsko učinkovite gradnje. Natančna komunikacija med izvajalcem in projektantom je izjemno pomembna, ker zagotavlja, da se vse ključne podrobnosti (npr. zrakotesnost, sanacija toplotnih mostov kakovostno izvedejo. Za skoraj ničenergijske zgradbe je pomembna tudi izbira najugodnejših rešitev in optimiziranje stroškov gradnje.

8. Kateri sistem gradnje z opeko izbrati, da bo prihranek pri ogrevanju in hlajenju kar največji?

Gradnja z opeko Porotherm IZO Profi omogoča izjemno energetsko učinkovitost. Zahvaljujoč sposobnosti visoke akumulacije toplote in hkrati tudi vrhunske toplotne izolacije, ki jo omogoča opečnati zid Porotherm IZO Profi, temperatura v prostoru ostane uravnotežena skozi vse leto – pozimi se zidovi počasi ohlajajo, poleti pa počasi segrevajo, s čimer je zagotovljen kar največji prihranek pri stroških ogrevanja in hlajenja. Analiza »Nestacionarni prehod toplote«, izdelana na Fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo Univerze v Splitu, potrjuje prihranek energije in nižje stroške, saj je pri opeki Porotherm IZO Profi odziv segrevanja 20-krat hitrejši kot pri armiranem betonu in izolaciji.

9. Kakšna je razlika med opeko Porotherm Profi in Porotherm IZO Profi?

Opeka vrst Porotherm Profi in Porotherm IZO Profi je brušena opeka in je del sistema gradnje ENERGY+, kjer se opeka vgradi s pomočjo lepila DRYFIX.extra. Najpomembnejša razlika med tema dvema vrstama opeke je v tem, da je v opeko Porotherm IZO Profi že vgrajena toplotna izolacija – kamena volna. Opeka Porotherm IZO Profi zadovoljuje obstoječim predpisom o toplotni zaščiti objektov za gradnjo skoraj ničenergijskih zgradb tudi brez dodatnega izolacijskega sloja.  Dosežen faktor toplotne prepustnosti brez dodatne malte ali izolacije U (W/m²K)  pri debelini zunanjega zidu 32 cm  znaša 0,24 W/m²K. Za doseganje enakega faktorja toplotne  prepustnosti 0,24 W/m²K pri 30 cm debelini zidu, grajenega z opeko Porotherm 30 Profi, bi bilo potrebno dodati 6 cm toplotne izolacije.

10. Kako izvesti vertikalne vezi, ko na zunanjem zidu izolacija ni potrebna?

Izvedba AB vertikalnih vezi v zidu iz opeke Porotherm IZO Profi je možna z uporabo sistemskih rešitev – EPS vogalniki Dryfix ali opečnimi vogalniki Dryfix. Za različne predloge sistemskih rešitev so na voljo načrti in številčne analize, na podlagi katerih so potrjene primernosti predlaganih sistemskih rešitev. Več o predlogih sistemskih rešitev za izvedbo vertikalnih vezi, lahko izveste na strani www.wienerberger.si pod »Posebne rešitve.«

11. Če je na zidu iz običajne opeke debeline 25 cm 12 cm toplotne izolacije – katero opeko z že integrirano kameno volno izbrati, da bi dosegli enake toplotne lastnosti?

Pri zidu iz običajne opeke debeline 25 cm z 12 cm kamene volne (skupna debelina zidu je 39 cm) je dosežen faktor toplotne prepustnosti U = 0,26 (W/m²K). Enak faktor toplotne prepustnosti je dosežen z opeko Porotherm 25 IZO Profi in 5 cm  termo malte (skupna debelina zidu je 31 cm). Za še boljšo toplotno izolacijo priporočamo opeko za zunanji zid Porotherm  32 IZO Profi z navadno 2-cm malto, s čimer je dosežen faktor toplotne prehodnosti U = 0,24 (W/m²K), skupna debelina zidu pa znaša 35 cm.