Trendi gradnje se spreminjajo. Samo resnični klasik kot je Bobrovec ostaja.

Od fevdalnih grofij v srednjem veku, preko habsburških ostrešij iz 19. stoletja pa vse do današnjih modernih pročelij stavb. Nekateri pravijo, da se vračajo šestdeseta ali osemdeseta leta... Vendar ko je govora o gradnji, se vrača edino Bobrovec!

Izum opeke

Opeka je edinstven naravni material, katerega odlikujeta dolga življenjska doba in tradicija. Surovina za opeko je čista glina, ki se po izkopu oblikuje, suši in nato peče pri temperaturi nad 1000 °C. Z obdelavo gline dobimo popoln gradbeni material, ki naravno diha in omogoča ugodne življenjske razmere.

Zgodnje zgodovinske najdbe

Dokazljiva uporaba opeke seže še v dobo Etruščanov, celo 800 let pred našim štetjem. Najzgodnejši tip strešnega pokrivala je bil v obliki ravnih plošč, ampak po dolgi evoluciji se je v 12. stoletju razvil v obliko strešnika Bobrovec.

Prvi Bobrovec – ovekovečen na freski

Dokazi o obstoju strešnika Bobrovec na teh prostorih se pojavljajo v zapisih profesorja Fistra, ki omenja pojav Bobrovca na freski Janeza Akvile v Martjancih, ki datira v leto 1392! Z razvojem industrijske proizvodnje v 19. stoletju je napredovala tudi proizvodnja vlečenih strešnikov ter so se razvile prve naravne tehnike barvanja strešnikov.

Priljubljena streha Habsburžanov

Bistvena proizvodnja Bobrovca na teh prostorih se je začela in razvila v času Avstro-Ogrske monarhije, ko so bilieštevilne zgodovinske in sakralne stavbe prekrite ravno s strešnikom Bobrovec.

Moderna uporaba brezčasnega strešnika

Proizvodnja strešnika Bobrovec se je skozi stoletja razvijala in menjala, da bi danes Bobrovec bil raznih oblik in barv, prilagojenih za obnovo zgodovinskih stavb ali prekrivanju modernih gradenj. Danes je Bobrovec povsod – na strehah modernih knjižnic in šol, stanovanjskih stavb in družinskih hiš ter je priljubljen v načrtih sodobnih arhitektov.